Na embalaži piše:

ENERGIJSKA VREDNOST

Navedena je v kilokalorijah (kcal) in sama po sebi ne pomeni veliko. Energijske potrebe različnih ljudi se namreč precej razlikujejo in so odvisne od njihove konstitucije, metabolizma in načina življenja. Če s količino kalorij presežete porabo, se vam bo odvečna energija v telesu uskladiščila v obliki maščob. Na splošno velja, da za povprečno žensko zadostuje 2000 kcal in za povprečnega moškega 2500 kcal na dan. Če želite shujšati, to količino zmanjšajte največ za tretjino, saj je prestroga dieta šok za organizem.


Na embalaži piše:

BELJAKOVINE

O beljakovinah si je vredno zapomniti to, da ste po njih dlje časa siti. Povprečno jih potrebujete približno 50 gramov na dan oziroma do 200 gramov, če ste telesno aktivni. V redkih primerih lahko ob prizadevanju, da bi pri telesni vadbi pridobili čim več mišične mase, ob prenajedanju z njimi preobremenite ledvice. Dnevno priporočeni odmerek lahko zaužijete na primer s kapučinom, sendvičem s piščančjimi prsmi in 150-gramskim govejim zrezkom.


Na embalaži piše:

OGLJIKOVI HIDRATI, OD KATERIH JE SLADKORJEV ...

Pomembnejša od skupne količine ogljikovih hidratov je njihova vrsta. Sestavljeni ogljikovi hidrati, med katere spadajo škrobnata živila, sproščajo energijo počasi in enakomerno, enostavni ogljikovi hidrati, med katere spadajo enostavni sladkorji, pa zelo hitro. Obe vrsti v mišicah ustvarjata glikogen in poganjata možgane in živčevje. Na splošno so za zdravje najbolj sporni rafinirani sladkor in različni sladkorni sirupi, recimo fruktozni, ki jih tudi na videz nedolžnim živilom dodajajo v prehranski industriji. Ti povzročajo velika nihanja krvnega sladkorja, spodbujajo kopičenje maščob in lahko porušijo hormonsko ravnovesje. Pri izbiri, ali bo določen izdelek pristal v vašem nakupovalnem vozičku, ciljajte na manj kot 5 gramov sladkorjev na 100 gramov pripravljenega obroka.


Na embalaži piše:

MAŠČOBE

Tudi pri maščobah sta pomembni tako količina kot kakovost. Izogibajte se predvsem tako imenovanim hidrogeniranim in delno hidrogeniranim transmaščobnim kislinam, ki so v margarinah in smetani. Te povzročajo bolezni srca in ožilja, poleg tega pa tudi preprečujejo, da bi telo namesto njih uporabljalo koristne nenasičene maščobne kisline. Razmerje med skupnimi in nasičenimi maščobami, ki so posebno škodljive, naj bo v izdelku v razmerju vsaj 3 proti 1.

Če je v določenem živilu veliko maščob, to še ne pomeni, da ga je najbolje črtati z jedilnika. Med koristne izjeme spadata recimo losos in skuša, ki vsebujeta veliko maščobnih kislin omega 3. Na splošno naj maščobe zajemajo manj kot 35 odstotkov vseh kilokalorij, ki jih zaužijete na dan. En gram maščob je vreden 9 kcal, pri 2500 kcal pa je 90 gramov maščob absolutni dnevni maksimum.

(Nadaljevanje prihodnjič.)