V eni izmed prejšnjih Svetovalnic smo pisali o različnih tipih terenskih vozil. Nekateri avtomobili, ti so redki, so pravi terenci, večina pa je tako imenovanih mehkih terencev, ki so v večini namenjeni izključno vožnji po asfaltu ali dobro utrjenih neasfaltiranih cestah.

Da se terensko vozilo pripelje daleč na terenu, mora biti voznik za to usposobljen in avtomobil ustrezno opremljen. Pri tem gre za zapore diferencialov, štirikolesni pogon in predvsem namenske gume z optimalnim oprijemom, učinkovitim izpodrivanjem blata in bočnimi ojačitvami. Brez njih tudi dobra tehnična podpora ne pomaga.

Štirikolesni pogon je lahko priključljiv, stalen, lahko pa elektronika po potrebi prenaša moč med osema. Za terensko vožnjo je zelo pomembna tudi druga oprema. Na terensko vožnjo je dobro vzeti lopato, dvigalko, orodje (žaga idr.), vlečne trakove in pletenice, rokavice, podložne oplate in dodatne luči.

Pravila

Tako kot na cesti je tudi na terenu pomemben pravilen položaj sedenja za volanskim obročem, saj pomeni osnovo za učinkovito obvladovanja vozila. Enako velja tudi za ukrepe, kot je pripetost z varnostnim pasom, ki pa mora biti odpet, ko prečkate vodo.

Tudi drža volana »petnajst do treh« je enaka, razlika je le v tem, da so pri vožnji na cestah palci znotraj volanskega obroča, pri terenski vožnji pa so na obroču. Najmanj tako pomembna kot v cestnem prometu je na terenski vožnji prtljaga. Ta mora biti razporejena optimalno, da se med vožnjo ne premika.

Na terenu

Zavedati se morate svojih in sposobnosti avtomobila. Poleg opreme morate poznati še oddaljenost trebuha terenskega vozila od tal in podatke o vstopnem, prehodnem in izstopnem kotu ter kotih nagibanja; brez teh podatkov ne smete na terensko vožnjo. Pred terensko vožnjo je koristno v avtomobil namestiti še merilnik naklona.

Skrb za tehniko

Z avtomobilom morate ravnati kot dobri gospodarji in pri terenski vožnji učinkovito in pravilno uporabljati tehniko. Reduktor, ki poveča moč motorja ob zmanjšani hitrosti, se uporablja pri zahtevnejših spustih in vzponih, pri počasnem plezanju, premagovanju jarkov, bočnih naklonov in vodnih ovir.

Pomembno je, da zaporo zadnjega ali prednjega diferenciala vklopite, ko so kolesa pri miru, in da ne zavijate, ko so kolesa na trdi podlagi. Uporabljajte jo v skrajnih primerih, ko kolesa spodrsavajo in pri neenakomerni obremenitvi koles.

Predogled in pomoč

Pri prečkanju vodne ovire se najprej prepričajte, kako globoka je in kakšno je dno. Pod težo terenskega vozila se dno lahko ugrezne. Pri vožnji čez tekočo vodo morate spustiti šipe in ugasniti luči. Po vožnji čez vodo z rahlim zaviranjem osušite zavore.

Pri vožnji čez zahtevnejše ovire, kot so hudourniki, naj vam sovoznik z znaki kaže smer, enako naj vam bo v pomoč tudi pri vožnji po skalah. Pri strmih spustih se vozite čim bolj pravokotno na spust, a pri tem pazite na prehodni in izstopni kot, uporabljajte motorno zavoro in ob zdrsu rahlo dodajte plin.

Po končani vožnji avtomobil temeljito očistite in bodite še posebej pozorni na čiščenje šip in luči, platišč in gum, zavor, zglobov in hladilnika.