In zakaj se otroci bojijo teme?

Po mnenju strokovnjakov otroci namreč temo dojemajo kot nekaj, kar prekrije oziroma zakrije njim ljube osebe ali reči, na primer igračke. Čeprav so stvari in osebe še vedno prisotne ob njih, jih ne morejo videti, to pa je tisto, kar jim vzbuja občutek strahu. Majhni otroci tudi ne zmorejo razumeti, da se stvari ne pojavijo v temi, čeprav jih prej ni bilo tam, kjer jih zdaj »vidijo«. Prav zato se jim zlahka zdi, da so nekje v temi pošasti, grozno velike živali in drugi strahovi, ki pa jih prej – ob luči – (še) ni bilo.

Podobno se v strahca spremenijo priljubljene igračke, saj je v temi njihov obris precej drugačen kot pri svetlobi. Vse to pa je, mirijo strokovnjaki, povsem normalen proces v otrokovem razvoju.

Kako pregnati strahce iz teme?

PRISLUHNITE
Otroku, ne strahcu. Naj vam otrok pove, kaj ga tare, kaj je tisto, kar mu vzbuja strah. Skrbni starši pogosto povsem nevede delajo napako, saj se ne želijo z otrokom pogovarjati o stvareh, ki bi jim utegnile vzbujati strah. Rešitev je v tem, da vam otrok pojasni, kaj mu vzbuja strah in zakaj, ko pa bo stvari po pogovoru z vami bolje razumel, ga tudi ne bo več tako strah neznanega. Včasih pogovor pomaga dolgoročno – tudi če ne boste odpravili trenutnega strahu, bo otrok poznal način, kako odpraviti težave: s pogovorom s starši torej.

Zavedajte se otrokovih strahov

Pogovorite se s svojim otrokom. Starši so pogosto v zadregi, kako se lotiti strahov, ki jih pravzaprav ni, in torej pogovor hitro zavije v hec, saj vedo, da se otroku ni treba ničesar bati.

Čeprav je pomembno, da dajo starši otroku vedeti, da se ne bojijo in da ne vidijo nobene pošasti, je prav tako pomembno, da se zavedajo otrokovega občutka strahu. »Vem, da te je strah teme,« je že pot k zavedanju otrokovega strahu. Nadaljujete pa lahko iz svojih izkušenj: »Toda zagotovo vem, da ni v temi nič takega, kar bi ti škodilo.«

Z otrokom lahko celo pregledate sobo, da potrdite, da ni nobenih pošasti. Pomembno je, da ne popustite otrokovemu strahu, toda tudi, da ne ignorirate otrokovih misli. Otrok se že uči zaupati svojim občutkom, zato mora imeti občutek, da ga jemljete resno.

Bodite močna podpora

Čeprav ste veseli otrokove vse večje neodvisnosti, skladno z njegovo starostjo seveda, je pomembno, da ste otroku v podporo, ko ga je strah. Nekaterim otrokom pomaga, da so starši blizu, ko jih je strah, da zaspijo skupaj s starši, se pogovarjajo tik pred spanjem, morda celo o strahu ipd.

Pomagajte otroku do novih znanj spretnosti

Kot je pomembno, da otrok premaga določen strah, je enako pomembna izkušnja, ki bo otroku v pomoč vse življenje: torej, kako to rešiti. Otroka lahko naučite raziskati strah, mu pomagate, da se z njim spopade, in skupaj najdeta način, kako zagotoviti, da se bo otrok počutil varnega.

Raziskovanje tako lahko vključuje še »strokovno« mnenje drugi ljudi, povprašajte na primer še vse druge družinske člane in prijatelje, ki jim otrok zaupa. Raziščite sobo in druge prostore v hiši, kjer bi se strahec lahko ustalil. Navadite otroka na temo z igro, na primer s skrivalnico, v kateri otrok prehaja iz temnega (pod odejo) do svetlega, to pa v igri sam nadzoruje.

Spopadanje s strahom je lahko učinkovito tudi z nočno lučko, ki sveti ob postelji, pazite le, da luč ni premočna. Otrokovo varnost pa lahko poveča še njegov največji zaščitnik – priljubljena igračka, še najbolje plišasta, ki jo stisne k sebi.