Govor šolanega retorika je prilagojen trenutnemu položaju in se ob kakšni drugi priložnosti lahko spremeni. Govori so velikokrat stvaritve trenutka. To je zelo očitno pri zasebnih, slavnostnih in priložnostnih govorih, čeprav velja malone za vse.

ELEMENTI RETORIKE
Retorika nam daje napotke, kako uporabljamo prepričevalna sredstva, uči, kako si pomagamo do logične in učinkovite zgradbe govora, do jasne argumentacije in bistvenih jezikovnih prvin (besedni zaklad, oblikovanje stavkov, misli).

Govorimo o ‘kakovostnem kaj’. Ne smemo pa pozabiti tudi na ‘kakovostni kako’ (način in oblika). Svoj govorni nastop izboljšamo z govorico telesa (pogledi, mimika, gibi, drža telesa) in z glasovnimi elementi (višina, barva, jakost, tempo, razločna izgovarjava). Poslušalce pritegnemo tudi s čustvi (govorimo navdušeno, prepričljivo, zavzeto).

Lahko bi rekli, da moramo za učinkovit govor združiti vsebino in obliko povedanega - kakovostni kaj in kakovostni kako.

TEMELJNA PREPRIČEVALNA SREDSTVA
1. ETOS - govornikova osebnost in njegov ugled. Sami moramo biti trdno prepričani o tem, kar govorimo.
2. PATOS - način, oblika, kako govornik naveže stik z občinstvom. Upoštevamo čustveno zagretost, ko zagovarjamo svoje zamisli.
3. LOGOS - razumsko dokazovanje.

GOVOR JE SMISELNA CELOTA
Upoštevati moramo:
Če govorimo 10 minut, lahko razvijemo največ tri ideje, pa še tu naj bo ena osrednja, dve pa naj jo dopolnjujeta oz. pojasnjujeta. Tu naredimo največ napak. V želji, da bi poslušalcem povedali čim več in čim bolj razumljivo, hočemo v kratkem času povedati preveč novih informacij. Bolje je, da povemo manj, a tisto jasno in zbrano.

TEMELJNA VPRAŠANJA PRI PRIPRAVI GOVORA
1. Kdo so poslušalci?
2. Kaj želimo doseči?
3. Kakšno je dejansko stanje?
4. Kaj je bistveni problem?
5. Koliko časa bomo imeli na razpolago?
6. Kje so vzroki za nastalo situacijo?
7. Kaj potrebujemo za razčlembo in oblikovanje lastnih argumentov?

KAKO SI POMAGAMO, ČE POZABIMO, O ČEM SMO PRAVKAR GOVORILI, ALI PA NE ZNAMO NADALJEVATI?
Lahko si pomagamo, da:
1. Povzamemo bistvo povedanega in nadaljujemo: “Če povzamem …”
2. Besedo (ali začetek stavka) še enkrat ponovimo in nadaljujemo.
3. Preprosto začnemo nov stavek.
4. Kadar se ne spomnimo pravega izraza, rečemo: “Drugače povedano ...”
5. Čas obrnemo sebi v prid: “Ima kdo kakšno vprašanje?”
6. Dodamo še kratek dogodek, anekdoto.

Da bodo naše besede imele še večjo moč in učinek, govorimo kratko, jasno in konkretno.

Če nastopamo javno, govorimo zborno, kadar pa se pogovarjamo na primer s sodelavci, prijatelji, ­govorimo bolj sproščeno, lahko tudi narečno.