Zahtevne gospodarske razmere, neredna plačila in množica drugih dejavnikov lahko posameznika pripelje do tega, da preprosto ne zmore več plačevati svojih dolgov oziroma raznovrstnih obveznosti in ne vidi več izhoda iz nemogočih osebnofinančnih razmer.
V takem primeru se lahko posameznik odloči za osebni stečaj. Čeprav se za osebni stečaj navadno ne odločamo kar vsak dan in je lahko stresno, ob tem pa bodo banke skoraj zanesljivo v prihodnosti precej previdnejše pri odobritvi morebitnega posojila ali lizinga, vendarle omogoča nekakšen nov začetek.
Kljub vsemu pa se je za osebni stečaj pametno odločiti šele potem, ko so zanesljivo izčrpane vse druge možnosti. Postopek osebnega stečaja ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Namen osebnega stečaja je poplačilo navadnih terjatev vseh upnikov, in sicer iz premoženja stečajnega dolžnika. Upnike se izplača vse hkrati in v enakih deležih. Pri tem je pomembno vedeti, da če je dolžnikove stečajne mase premalo za poplačilo terjatev upnikov in torej niso poravnane v celoti, zato te še ne prenehajo.
Lahko pa dolžnik pri sodišču zaprosi za odpis neporavnanih terjatev, in sicer tako, da vloži predlog za odpust obveznosti, ki se izvede v okviru postopka osebnega stečaja.Iz česa se poravna terjatev upnikov stečajnega dolžnika?
Za poravnavo terjatev upnikov se na podlagi dolžnikovega premoženja najprej ugotovi stečajno maso, nato pa se to unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov.
In kdaj je oseba po zakonu upravičeno plačilno nesposobna oziroma insolventna? Če v daljšem obdobju ne zmore poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, ali postane dolgoročno plačilno nesposobna, torej prezadolžena.
Premoženje posamezne osebe vključuje vse, kar ima ta oseba ali ima pravico do tega, torej stvari v njeni lasti, njene terjatve in njene druge premoženjske pravice. Kot še določa zakon, je postopek osebnega stečaja dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe. To vključuje tako fizično osebno (potrošnika) kot zasebnike in podjetnike posameznike, na primer samostojne podjetnike.
Dolžnik, ki želi po omenjenem zakonu pri sodišču vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, potrebuje:
> osebni dokument (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje itd.) in dokument, iz katerega je razvidna davčna številka, ter
> poročilo o stanju svojega premoženja.
> popis celotnega premoženja (stanovanje, kmetijska zemljišča, gozd, avtomobil in drugi vrednejši tehnični predmeti, nakit, podatki o depozitih, delnicah, obveznicah, vrednostnih papirjih ipd.),
> podatke o transakcijskih računih (številka vsakega transakcijskega računa in finančna institucija (banka), ki ga vodi),
> podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkih in o njihovih izplačevalcih,
> izjavo dolžnika, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve, in vsi transakcijski računi.
Postopek osebnega stečaja se vodi pri okrajnem sodišču, predlagata pa ga lahko dolžnik ali upnik, ki seveda ustrezno dokaže svojo terjatev do dolžnika. V izogib nenehnemu uveljavljanju osebnega stečaja zakon predvideva, da ni mogoče stečajnemu dolžniku odpisati njegovih obveznosti, če so bile te že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let.
Avtor ideje, po kateri bi morali ljudje načrtovati prehrano glede na svojo krvno skupino, je ...